Ljubljana, 8. junij - V Združenju slovenskih dermatovenerologov so se zaradi vedno bolj zaskrbljujočih podatkov o pogostosti raka kože in drugih sprememb, ki jih na koži pušča prekomerni izpostavljanje soncu, odločili, za organizacijo projekta ´Dan zaščite pred soncem´. V Sloveniji je zagorela koža še vedno lepotni simbol, mnogi pa ne vedo, da je zagorelost znamenje in posledica poškodbe kože. Za Dan zaščite pred soncem je združenje izbralo 15. junij, s projektom pa želijo javnost predvsem osvestiti o škodljivosti izpostavljanja soncu in o pomenu pravilne zaščite pred soncem.

Izziv akcije je osvestiti ljudi o škodljivosti prekomernega izpostavljanja soncu in pravilni zaščiti pred soncem. Predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. derm., poudarja: ˝Želimo razbiti stereotipe, povezane s soncem in sončenjem, ter dvigniti raven preventivne osveščenosti, s katero lahko posameznik naredi največ za svoje zdravje in dobro počutje. Stanje na tem področju je namreč v Sloveniji, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, zaskrbljujoče.˝ Glavnina aktivnosti, ki obsegajo spletno komuniciranje na www.zascitapredsoncem.si, Twitter profilu drSonce in na Facebooku v skupini »Zagorela koža je out«, kakor tudi osveščanje v ambulantah, lekarnah in v medijih, ne bo skoncentrirana le okoli 15. junija na Dan zaščite pred soncem, ampak bo osveščanje potekalo vso poletje.

Sončne opekline, sončne alergije in staranje kože so mila posledica izpostavljanja soncu, saj ima prekomerno izpostavljanje UV žarkom pomemben vpliv na nastanek kožnega raka, tudi njegove najnevarnejše oblike kožnega malignega melanoma. Vodja Derma centra Habakuk Sandi Luft, dr. med, spec. derm., je nevarnost dokazal tudi statistično: ˝Pogostost kožnega malignega melanoma je bila po podatkih Registra raka za Slovenijo v Sloveniji v 70 letih prejšnjega stoletja 2,1 na 100.000 moških in 3,5 na 100.000 žensk letno. Do leta 2006 je njegova pogostost narasla na 19,7 na 100.000 moških ter 19,5 na 100.000 žensk in je med večjimi v Evropi. Projekcije za leto 2009 kažejo na številko 20 na 100.000.˝ Kar 90 odstotkov znakov staranja kože ne nastane kot posledica »biološke ure«, ampak so posledica zunanjih vplivov, predvsem UV-svetlobe. Rešitev pa nikakor ni uporaba solarijev, saj sodobna solarijska tehnologija  posnema UV žarke, ki jih ustvarja sonce, ob tem pa so uporabniki v njih največkrat popolnoma nezaščiteni.

Kreme za sončenje ne obstajajo, so le kreme za zaščito pred soncem, je eno od najpomembnejših sporočil, ki jih moramo ozavestiti, da bi spremenili naše vedenje in odnos do sonca. Sonce je sicer nujno potrebno za naše dobro počutje in normalno delovanje organizma. A dnevnim potrebam po vitaminu D, ki se tvori pod vplivom sonca, lahko v poletnih mesecih zadostimo že s 15 minutno izpostavitvijo kože rok in obraza soncu. V zimskih mesecih pa zadostne količine pridobimo že z uravnoteženo prehrano. Vodja farmacevtskega programa Eucerin pri podjetju Beiersdorf, ki je podpornik letošnjega Dneva zaščite pred soncem, Mojca Dobrovoljc opozarja, da tudi tisti, ki zaščitne kreme redno uporabljajo, pri tem pogosto ne uporabljajo zadostnih količin in se ne držijo navodil o rednem ponovnem nanašanju. ˝Odrasla oseba potrebuje namreč za celotno telo kar četrtino običajno velike zaščitne kreme, nanos pa je treba obnavljati vsaki dve uri.˝  In najpomembneje, ko je senca človeka krajša od dolžine telesa, je edina ustrezna zaščita naravna ali umetna senca.